Po smrti sina: "Drugi starši v meni vidijo strah, da tudi otroci umirajo, zato se obrnejo stran"

V intervjuju za Siol.net govorim o izkušnji izgube sina in o tem, kako je ta dogodek preoblikoval moj pogled na življenje, odnose in delo. Izguba otroka ne pomeni le bolečine – pomeni tudi razpad občutka smisla, identitete in varnosti, ki smo jo prej jemali kot samoumevno.

V pogovoru izpostavim, da žalovanje ni linearen proces. Ne poteka po fazah, ki bi jih lahko odkljukali, ampak se premika – med bolečino in vsakdanom, med trenutki, ko zmoreš, in tistimi, ko ne. Sčasoma se ne konča, ampak se spremeni.

Dotaknem se tudi odzivov okolice. Pogosto ljudje ne vedo, kako pristopiti, ali pa se umaknejo, ker jih stik z izgubo sooči z lastnim strahom. To lahko ustvari dodatno osamljenost, ki je že tako del izkušnje žalovanja.

Iz te izkušnje danes izhaja tudi moje delo. Pomembno se mi zdi ustvarjati prostor, kjer človek ni popravljen, potolažen ali usmerjan, ampak slišan. Prostor, kjer lahko raziskuje svojo izkušnjo in postopoma najde način, kako živeti naprej – ne brez izgube, ampak z njo.

Članek si lahko v celoti preberete tukaj.