Zakaj več bolečine v žalovanju ne pomeni, da greš nazaj

Veliko ljudi verjame, da bi moralo žalovanje s časom postajati lažje. Da je več bolečine znak, da nekaj ne gre v pravo smer.

Izkušnja pa pogosto pokaže drugače.

Včasih prav dnevi, ko boli bolj, odprejo pomembno vprašanje:
ali to pomeni, da sem obstal(a)? V resnici pa so lahko prav ti trenutki znak, da se človek ne izogiba, ampak se dotika tega, kar se je zgodilo.

V novem zapisu razmišljam o tem paradoksu žalovanja:
kako je lahko isti proces hkrati boleč in podporen,
ter zakaj več bolečine ne pomeni nujno koraka nazaj.

Pišem tudi o tem, kako ločiti med procesom in zastojem – ne skozi čas, ampak skozi to, kar se v človeku (ne) premika.

Če vam je tema blizu, vabljeni k branju.